Dovolj je, naveličan sem! Zdaj se odločim živeti in ne obstajati! Samo živite in ne vlecite bremena svoje usode nase, sprejmite vse tako, kot je, in se boj kaj spremeniti. Nočem več čakati, zdržati, se stresati v kot, se nečemu prilagajati. Želim živeti vsako minuto, samo živeti.
Odločim se za življenje! In ne bom več reševal tistega, česar se nikakor ne da rešiti. Odnosi, od katerih boli, ljudje, s katerimi je slabo, delo, ki ti ne ustreza, sosedje, ki se nasmehnejo in žalijo za tvojim hrbtom – vse to stran. Ne bom več sprejemal vsega takšnega, kot je!
Odločim se za življenje! Zato nikoli več ne bom imel tistih ljudi, s katerimi se moram ves čas prilagajati, tistih, s katerimi je preprosto nemogoče govoriti neposredno, sicer jih takoj doleti histerični napad. Nikoli ne bo zraven mene ljudi, ki bi me spravljali v strah, napetost, takšnim se ne bom prilagajal in nič ne bom ustrezal.
Ne bom komuniciral s tistimi, ki skušajo svoje čudne norčije prikriti s kakšnimi čudnimi izgovori. Takšni ljudje so že pobesneli, ker se delajo prepametne in vsevedne.
Odločim se za življenje! Zato je eden od stavkov, ki mu zdaj ustrezam, "ne si upal narediti tega z mano." Zato zraven mene ni več ljudi, ki izdajajo, zavajajo, se igrajo, nočejo skrbeti zame, me uporabljajo za svoje namene, me ne slišijo. Pustil sem jih, da odidejo od mene in se ne držim zanje in komunikacije z njimi. Naj manipulirajo z drugimi, z mano pa tega ne moreš!
Odločim se za življenje. In ne bom več izgubljal časa, da bi nekoga rešil in preoblikoval. Zakaj to potrebujem, če ljudje ne izpolnijo mojih pričakovanj ali če oseba sama noče priplaziti od koder ga potegnem ven? In takšne pomoči ne ponujam več, naj sami rešijo svoje težave! Veliko lažje se je obkrožiti z ljudmi, ki mi ustrezajo, in jaz njim. Tako je veliko bolj pošteno in zanesljivo.
Odločim se za življenje. Zdaj ne bom nikomur več dokazoval, da sem vreden, da sem dober, da sem vreden. Ne bom se več boril za pozornost nekoga, nekoga prepričeval, naj ostane z mano, mi dovolil, da se predelam. Ne, zdaj sem se sprejela in vem, da sem dovolj lepa in želim biti ljubljena takšna, kot sem, in sprejeta takšna, kot sem.
Odločim se za življenje! In zdaj sem pripravljen na popolnoma vsa čustva, tudi negativna. Življenje pa ne more vsebovati le veselja, včasih so situacije, ko nas boli! Obstaja uspeh in so padci. Obstajajo dobri ljudje, a bodo tudi podli, podli, nizki ljudje. Pripravljen sem izpolniti vse, glavna stvar je, da ne dovolim, da neuspehi postanejo malodušni, potopljeni v stres in strupeni ljudje me uporabljajo.
Izberem življenje pred obstojem. Zato sem zdaj bolj osredotočen nase, na svoje želje in potrebe. Najprej prepoznam sebe, potem pa še druge. Nimam ljudi, ki bi »nekoč prav prišli«, za »deževen dan«, »naj bodo«. Moje življenje ni omara.
Odločil sem se živeti in ne obstajati, ker imam dovolj! Želim dihati, želim se smejati, ljubiti, vstajati in padati, jokati, želim biti resničen, ne pretvarjati se in se prilagajati ljudem in okoliščinam. Utrujen sem od tega, da nase nosim breme svoje usode, prenašam nesramni odnos do sebe, dopuščam, da me uporabljajo. Utrujen sem od vsega tega!
Zdaj se odločim živeti in ne obstajati. Ste z menoj?
Izvirni članek je objavljen tukaj: https://kabluk.me/psihologija/ya-vybiraju-zhit-a-ne-sushhestvovat.html
