Imam prijatelja Sašo. In zdaj, ko sem ga pogledal, sem že zdavnaj spoznal, da si lahko dober človek, a še vedno neprijeten za vse. Morda ne boste niti ponudili pomoči ali se obremenjevali s svojim nasvetom, ker ga ne bodo cenili. In kako težko je iti mimo, ko imaš ogromno prijaznega srca, kot je Saša. Saša je zelo dobra oseba, nikoli ne zavrne, vedno posluša, mi pove, kaj naj naredim. Toda na žalost le malo ljudi to ceni pri njem.
Nekako sta se Saša in njegova žena odločila, da gresta na morje. Odločil sem se, da grem z avtom, zato so stroški nižji. In Saša je bil s sosedi v zelo dobrih odnosih in kako se mu je smilil, ko so izvedeli za potovanje moškega na morje. Za tako potovanje niso imeli denarja, vozil pa sploh. Zato ju je Saša prijateljsko povabil, da gresta skupaj na morje. No, ali mu je škoda, kot da ne bo shujšal, ljudje pa bodo vsaj videli, kako izgleda morje, se sprostili, sončili.
Strinjam se, v našem času je zelo težko srečati takšne ljudi, ki bi ponudili brezplačno pomoč. Vendar obstajajo, čeprav jih je le malo. Psihologi pa o takih ljudeh pravijo neprijetno stvar, prepričani so, da se ljudje, ki pomagajo drugim po svoji volji, samo poskušajo uveljaviti na račun nekoga drugega. Evo, jaz sem tako močan, ti pa šibak, nekaj sem dosegel, ti pa nisi, zato ti pomagam, hranim svojo nečimrnost in ponos.
Tako se je Saška z vso družbo odpravila na morje. Sosedje se iz navade prenajedajo, pijejo, zažigajo. Zaradi tega je imel sosed motnjo blata, sosed pa si je na splošno zlomil nogo. In seveda je bila za vse to kriva Saša! Očitali so mu, da jih je on poklical, da so pravzaprav toliko let živeli brez morja in je bilo vse v redu, na splošno bi bilo bolje sedeti doma.
Ko so se vsi vrnili domov, so sosedje začeli širiti različne govorice o Saši, ne povsem prijetne. Tako je delal dobro ljudem. Želel sem najboljše, a se je izkazalo, kot vedno!
In še en primer o Saši. Poleg tega, da je prijazen in naklonjen človek, je tudi precej ugleden človek, marsikomu je to všeč. Toda Sasha je zvest svoji ženi in ne posveča pozornosti zanimanju zunanjih žensk na njegov naslov. Tako mu je bil všeč njegov kolega, ki je bil ločen. Dolgo sta delala skupaj in se nikoli nista zares pogovarjala, a tukaj je bilo vreme hudo in Saša je povabila kolega, da jo odpelje domov. S seboj je imela tudi težke torbe, no, zakaj ne bi pomagali, škoda.
In gospa se je začela "voziti" do moškega in to in ono. Sasha je razumela, kaj je, in se odločila, da takšne stvari preprosto ignorira. In to je žensko zelo prizadelo in odločila se je maščevati Saši. Vzela je in poklicala moško ženo in rekla, da imata afero. Še dobro, da je žena ženska z glavo in nič ni verjela, sicer se ne bi vedelo, do česa je to vse vodilo.
Že od otroštva nas učijo, da če je priložnost, moramo človeku pomagati. Toda v resnici življenje kaže, da s svojo pomočjo in nasveti nikoli ne bi smeli iti k drugim. Zakaj se to zgodi, je skrivnost. Še posebej, če človek sam, ki kaže sočutje, želi ponuditi pomoč, želi, da se tisti, ki se počutijo slabo, počutijo dobro.
Le da s svojim dobrim, kot nihalo, uničimo življenje nekoga drugega. Ko človeku preveč pomagamo, je njegova sposobnost samostojnega gibanja popolnoma atrofirana. naprej, motivacija je izgubljena, odvisen je od nas, čakati na to pomoč in če ni dovolj, se pojavi sovraštvo.
Zato je treba pomagati v razumnih mejah, sicer ga bodo začeli uporabljati, potem pa ga bodo tudi sovražili, ko bo šlo kaj narobe. Ste že imeli takšne primere, ko ste nekomu pomagali, a ste kasneje postali najbolj grozna oseba na svetu?
Izvirni članek je objavljen tukaj: https://kabluk.me/psihologija/hotel-kak-luchshe-a-poluchilos-kak-vsegda-pochemu-tot-kto-vsem-pomogaet-v-itoge-vo-vsem-vinovat.html
