Tri leta Vika še vedno ni mogla zanositi. In z možem Danielom je bilo vse v zdravstvenem redu, a zdravniki so naredili nemočno gesto. En ginekolog je Viki na splošno svetoval, naj se obrne na tradicionalno medicino, saj je tu tradicionalna medicina nemočna.
- Mash, kaj naj naredim? Ne vem, s kom bi se morala obrniti, - je Vika v solzah poklicala prijateljico.
- Torej, pomiri se, imam en naslov, zdravilka Baba Lida živi v vasi, pojdi, pomagala je že veliko ljudem, - je odgovorila Maša.
Vika je tri dni razmišljala, nato pa vstopila v avto in se odpeljala do vasi. Zakaj on in Daniel ne moreta imeti otrok? Konec koncev se tako zgodi - obstaja velika hiša, vaše podjetje, veliko denarja, kakršne koli druge nepremičnine, ljubezen, medsebojno razumevanje, otrok pa ni.
***
Vika je tri ure sedela v vrsti, da bi videla babo Lido, k njej so prihajali ljudje, ki so bili tudi že v obupu. Vika je potrpežljivo čakala, da bo mogoče vstopiti v hišo zdravilca, in končno so jo poklicali.
Ženska je želela starki povedati o vsem, a jo je prekinila:
- Vse vem, ne moreš imeti otrok, sedi pri tej ikoni, zdaj bomo vse videli.
Baba Lida je dolgo vodila sveče po Viki, šepetala molitve in se nato ustavila:
- Ne, punca, žal ti ne morem nič pomagati. Ni zlobnega očesa, nobene škode, ampak generično prekletstvo.
- Ampak še nikomur nisem storila nič slabega, - je bila presenečena Vika.
- Vidim. In to niste vi, to je vaša mati in to ji morate razstaviti. Prevzela je grehe moje matere, zato ne morete imeti otrok, - je odgovorila Baba Lida.
- Zakaj pa je to? In kaj naj storim zdaj?
- To se ve! Poiščite osebo, ki je preklinjala vašo mamo, in molite za odpuščanje.
- Hvala, babica, - je Vika zagrabila svoje stvari in odhitela v mesto.
***
Najprej se je Vika odločila, da gre k teti po materini strani, da bi ugotovila, kaj lahko njena mama komu tako hudo naredi.
- Oh, Vikulya, zdravo, draga. Zakaj nisi poklical? Pekla bi pite, - teta Ksyusha je skoraj od otroštva vzgajala Viko.
- Teta Ksyusha, nisem na obisku, poslujem. Povej mi, kaj je moja mama storila, da je bila prekleta? Zdaj zaradi mene zaradi njenega družinskega prekletstva, - je postala žalostna Vika.
Teta je verjetno čakala na ta pogovor in vso resnico razložila svoji nečakinji:
- V redu, vam povem. Polina je bila čudovito dekle, vendar se je zaljubila v poročenega moškega. Odvrnil sem jo, toda Sasha je odpeljala iz družine, skočila ven, da se poroči z njim, in potem ste se rodili. In prva žena Saška, Daria, jo je preklinjala. Prišla je k Polinki, na kolenih je prosila, naj zapusti moža, da ne bi uničila družine, toda mati jo je pregnala in jo preklinjala. No, in potem ste se rodili in čez nekaj časa je umrl vaš oče, nato pa vaša mama, takoj drug za drugim. Očitno je prekletstvo začelo delovati tako.
- Teta Ksyusha, moram jo najti! Moram jo moliti za odpuščanje, - je zajokala Vika.
- Ne bo delovalo. Daria je čez nekaj časa začela počasi voziti s svojimi mislimi in se metati na ljudi. Toda pred približno petimi leti so jo zaprli v psihiatrično bolnišnico. Ja, ima sina, vaša mama je vašega očeta vzela ne samo od žene, ampak tudi od sina. Tako je vedno brenčal, toda ko je mati odšla v bolnišnico, je šla z tirov. Pijače - se ne izsuši. In ko je nekoč pijanec v gozdu zaspal in so mu odrezali noge, je zdaj na invalidskem vozičku.
Vika si je obrisala solze in se držala tete:
- Teta Ksyusha, daj njegov naslov. Če ga ne daš, ga bom sam našel, poznaš me!
- Da, v redu, v redu, gremo, pokazal ti bom, kje živi. Če pa Th, nisem kriva, - je odgovorila teta
***
Hiša, v kateri je živel Vickiin brat Dima, je bila prav grozljiva. Kmalu bo razpadel, a lastniku ni bilo vseeno. Vika je potrkala na vrata in takoj vstopila. V hiši ni bilo svetlobe, strašno je dišalo, naokoli so ležale steklenice in cigaretni ogorki.
- Kdo ste in kaj želite? Nikogar nisem poklical. Če sem iz socialne službe, potem ne grem nikamor, tudi tu sem dobro, «se je do Vike odpeljal čeden moški na invalidskem vozičku in jo jezno pogledal.
"Dim, jaz sem tvoja očetova sestra," je zašepetala Vika.
- Sestra? Kaj hočeš? Hiša? Torej je bil registriran pri svoji materi, ona pa je premaknila glavo, - se je Dima zarežal.
- Ja, ne, Dim, prišel sem te prositi za odpuščanje mami, v mladosti te je močno prizadela in jo preklinjala! Vam lahko kaj pomagam?
- Pomoč? Kaj si boste šivali na noge? Imate sploh denar? No, če hočeš pomagati - daj čim več, - je Dima nesramno rekel.
Vika je splezala v denarnico in na mizo položila tisoč bankovca.
- Vse, zdaj brezplačno! Oprostim ti, sestra. Vse dobro, - je zavpil Dima in se odpeljal do Vike. V solzah je prihitela iz bratove hiše.
***
»Vzel ga bom, moram. Jaz imam vse, on nima nič. On je moj dragi brat «- se je z mislimi mučila Vika. Odhitela je v cerkev in začela moliti ter se povzpela do ene ikone, nato do druge. Duhovnik je to videl in povabil ženo k spovedi. Vika je mirno pripovedovala o vsem.
- Da, draga, moliti moraš, - je rekel duhovnik.
- In kaj naj naredim z bratom, ne bom si mislila, - je Vika pogledala duhovnika z žalostnimi očmi.
- Kaj storiti? In naredi, kot ti pravi srce!
***
- Dim, jaz sem, Vika, tvoja sestra, - ženska je vstopila v razpadajočo hišo in se spotaknila po steklenicah.
- Kaj si prišel? Prinesel sem še nekaj denarja. Vau, - moški je odšel k Viki.
- Ne, Dim, prišel sem pote! Boš prišel živet z mano? Z možem imava veliko hišo, prostora je dovolj za vse. In denar je. Gremo, prosim! Če ti ni všeč, obljubim, da te pripeljem nazaj!
- Me boš pobral? - Dima se je nasmehnil, ker se je naveličal živeti tako, kot je živel, - Se ne bojiš, da se bom strinjal?
- Ne, Dim, gremo, pripravimo se!
***
Dmitrija so pregledali v bolnišnici. Vika in Daniel sta mu naročila proteze iz Nemčije, počakati pa mora še nekaj mesecev, dokler jih ne dostavijo. In tudi Vika je pogosto hodila v bolnišnico, ker se je začela slabo počutiti in je bila na pregledu.
- Vika, ali veš, da si noseča? - zdravnik je vprašujoče pogledal žensko, - in tam imate dvojčka!
Iz Vickiinih oči so curljale solze veselja. Prekletstva ni več, konec je, konec je, zdaj bo vse v redu! Zdaj bo dobila otroka! In lahko je pomagala lastnemu bratu! Zdaj bo vse tako, kot mora biti! Zdaj bo imela veliko družino!
***
Ali menite, da je na splošno res, da so otroci odgovorni za grehe svojih staršev? Ste že naleteli na kaj podobnega?
Izvirni članek je objavljen tukaj: https://kabluk.me/poleznoe/rodovoe-proklyatie-ili-dolzhny-li-deti-otvechat-za-grehi-roditelej.html