Atmaja ni bil le telesni stražar Shehzade Mustafe, ampak prijatelj in spremljevalec.
Ko je suveren ukazal Mustafi, da se pojavi v vojaškem šotoru, Atmaja ni mogel rešiti šehzade, je pa prisegel, da bo Rustem paša s svojim življenjem plačal Mustafino usmrtitev.
Atmaja bi to prisego že zdavnaj držal, vendar je prisegel Bayezidu. Shehzade je Atmaji prepovedal, da bi se dotikal Rustem-paše, rekoč, da ga za zdaj potrebuje, a ko bo sedel na prestolu, bo Rustem plačal v celoti.
Toda Bayazidu ni bilo usojeno, da bi sedel na prestolu, in ko je Shehzade to spoznal, je izpustil Atmajo in dal dovoljenje, da se obračuna z Rustemom.
Atmaja je prispela v prestolnico in se srečala z Mihrimah. Namen svojega obiska bojevnik ni skrival pred ljubico in rekel, da naj ga takoj ubije, če je proti.
Mihrimah je že dolgo sanjala, da bi se znebila svojega moža, a vladar ji ni dovolil, da bi se ločila od njega. Zato Mihrimah ne samo da ni motil bojevnika, ampak mu je tudi pomagal.
Mihrimah je povabila pašo v svojo palačo pod pretvezo, da ga otroci pogrešajo. Potem je spustila Atmaja v palačo in odšla.
Rustem je, ko je videl sovražnika, streljal nanj, toda Atmaja je velikemu vezirju vseeno uspel natakniti vrv okoli vratu in z besedami, kakšen Mustafa je povlekel čipko okoli vratu.
Izčrpana, a z občutkom dosežka Atmaja poskuša zapustiti palačo, vendar mu na poti stoji stražar. Atmaja se ne more boriti in za kaj? Plačal je dolg in izpolnil prisego.
Mihrimakh ukaže, da se mora palača očistiti umorjenih stražarjev, in vsem pove, da je Rustem zapustil ta svet zaradi vodne kapljice.
