Osamljenost ne pomeni vedno, da človek ostane sam. Včasih je tovrstna osamljenost znosna in celo nekatere osrečuje. Veliko slabše, če imamo opravka s prazno osebo... Takšna osamljenost je najstrašnejša!
Oče Aleksander Dumas se je svojim sorodnikom in prijateljem vedno pritoževal nad lutkami, češ da hrupijo. Oni so tisti, zaradi katerih je ta svet neumen, prazen in osamljen. In navsezadnje je veliko teh praznih ljudi v življenju vedno z nami in so za nas pomembne, a nas uničujejo. Ni samote, ki je slabša od odnosa z dudami.
S tem gradimo odnose, delimo čustva in izražamo občutke. Potem pa nenadoma spoznamo, da od njih dobimo le bolečino in razočaranje, zaradi katerih trpimo. A včasih je težko takoj ugotoviti, da je poleg vas lutka, na kateri niti nima smisla izgubljati časa in živcev.
Tule je opisano, kako je lutka
Čustvena vzajemnost ne prihaja od njega.
Prazen človek ne zna sočustvovati in sočustvovati z ljudmi, ne posluša in niti ne poskuša razumeti mnenja druge osebe. Skrbi le za lastne potrebe, zato poskuša doseči cilj, popolnoma pazen na posledice svojih dejanj, ki lahko včasih škodijo. Nikoli ne bo postal dober poslušalec, spregovoril bo sam, vendar bo bodisi kot njegov monolog bodisi kot dialog, kjer je tema razprave vedno njegova težava.
Trudi se, da ne bi komuniciral z čustvenimi ljudmi.
Je brezčuten, hladen, prazen, v življenju pa preprosto nima sreče! Spretno manipulira z ljudmi, vleče prave vrvice in negativno vpliva nanje, da samo zapolni praznino v svojem življenju. Prazen človek svoje napake skriva z manipulacijo čustev ljudi. Lutke ne poznajo besed, kot so radodarnost, altruizem, veselje. Vrženi so iz ene skrajnosti v drugo, držijo se življenjskega načela - "vse ali nič." Da bi dosegli svoje cilje, so sposobni izkazati pretirano ljubezen do človeka. Če nasprotno od človeka nimajo česa dobiti, bodo brezbrižni in hladni. Ne zanimajo jih ljudje, ki preprosto brizgajo od čustev, jih ne razumejo, imajo jih za neumne in šibke.
Z praznimi ljudmi lahko gradite samo nezrele odnose, no, to je tako, nekaj časa bo dolga zveza zelo boleča. V komunikaciji z lutkami postanemo njihova voda, hrana, hrana, zvezda, ki osvetli njihovo osamljenost. In trpimo, trpimo, ne razumemo hladnosti partnerjev, zagotavljamo si, da je vse začasno ali da je "tak človek". In življenje je eno in mine!
Razmislite, ali potrebujete takšen odnos? Odnos, v katerem vas osamljenost čaka skupaj? Naj lutka poišče istega praznega in naj trpi potem, ko hoče in kolikor hoče!
In ne postanete kot prazni ljudje in ne postanete takšni, kot so. Ostanite pošteni in se naučite boriti se pred lutkami. Nisi prazna oseba! Imate čustva in občutke, imate potrebe in vse to morate zadovoljiti in ne pozabite na tisto, kar je za vas pomembno! Preskusne lutke ne morete spremeniti!
Najstrašnejša osamljenost na svetu je ravno odnos z lutko. Ker nam daje čudno brezoblično naklonjenost in zagotavlja obstoj izključno v praznem svetu. Ne mučite se, naredite pravi korak!
Preberite tudi: 7 stanj nohtov, ki lahko kažejo na težave v telesu
Izvirni članek je objavljen tukaj: https://kabluk.me/psihologija/net-huzhe-odinochestva-chem-otnosheniya-s-pustym-chelovekom.html
