Vsi vemo, kaj je izdaja, saj smo jo že večkrat doživeli. Običajno, ko govorijo o izdaji prijateljev, sodelavcev, sorodnikov, postane boleče, žaljivo, na splošno naval čustev. Kar se tiče izdaje samega sebe, se zdi, da ni nekaj groznega. In na splošno se to zgodi tiho in neopazno, posledice pa so potem lahko zelo boleče.
Predstavljajte si. Vaše telo zahteva zdravljenje, nego, počitek, a mu tega ne daste. Vedno imate kaj bolj pomembnega za postoriti. Zakaj ste torej presenečeni, ko nekaj neha delovati?
Ali pa tvoji občutki. Sporočajo vam, da se z določeno osebo ne počutite dobro, da morate spremeniti svoje življenje, da se morate premakniti v drugo smer. In spet vse ignoriraš, ker "je treba", "mora", "tako je prav". Nekega dne boš spoznal, da si moral prisluhniti sebi, a bo prepozno.
To je samoizdaja. Nenehno se tlačimo z nekakšnimi odnosi, strahovi, prepovedmi. Strah nas je, da bi bili nerazumljeni, strah nas je osamljenosti, strah nas je, da bomo obsojani, bojimo se, da bi koga ujezili ali celo zastrupili življenje. Strah nas je, da bi izdali druge, ne bojimo pa se sebe. Da, izdaja je lahko celo v tem, da se gradimo iz tega, kar nismo, in s tem zanikamo svoje bistvo. Raje smo popolni kot živi.
In tako se dogaja vsak dan, ne poslušamo sebe, ne slišimo svojih potreb in želja, posledično doživljamo nezadovoljstvo s svojim življenjem, s seboj.
Zakaj se drugi odločajo namesto nas? Zakaj pristajamo na tisto, česar nočemo, če le zato, da bi o nas mislili dobro? Zakaj želimo biti dobri do tistih, ki si ob nas brišejo noge? Koliko se lahko izdaš?
Če nenadoma ugotovite, da imate težave pri delu, v komunikaciji, v osebnem življenju, pomislite, ali ste se na nek način izdali? Če izdal, zakaj? Zdaj plačujete ceno, toda ali je res vredno te cene?
Mislim, da je človek nesrečen samo iz enega razloga – ker izda samega sebe. Ignorira požirke v predelu srca, nadaljuje s kajenjem in dobi infarkt. Še naprej živi z neljubljeno osebo, je izdana. Še naprej dela tam, kjer mu ni všeč, deležen je nespoštovanja sodelavcev, denar pa mu teče skozi prste. Še naprej se smehlja tistemu, ki ga sovraži, od njega za hrbtom prejema trače.
Razumite, ne morete se pretvarjati, ne morete biti neiskreni do drugih in do sebe. Ni vam treba narediti vsega prav, saj ni dovolj, da naredite prav, na to morate biti tudi pripravljeni. Dejstvo, da se zdaj žrtvujete zaradi nečesa, stopite čez sebe, vam ne bo dalo sreče, tudi če dosežete svoj cilj.
Ne glede na okoliščine v življenju, ne glede na to, kdo vas prizadene, ne glede na to, kdo vas izda, ne glede na to, kako težko je, enkrat za vselej si naredite navado biti samo s tistimi, ki vas potrebujejo, kar vam je všeč, ne plezajte v življenje nekoga drugega, če niste poklicani, ne pomagajte, če vas ne prosijo, ne verjemite, če ste že bili prevarani, ne čakajte nečesa od tam, od koder nikoli ni bilo nič prišel! Ne zadržuj tistih, ki bežijo od tebe, ne vsiljuj se nikomur, če nisi ljubljen. Ne izdaj se. Zase ste najbolj dragocena oseba! Kakor se imaš rad, te ne bo imel rad nihče na planetu!
Morda vam bo zdaj težko dojeti resničnost teh besed, a verjamem, da boste nekoč vse razumeli!
Izvirni članek je objavljen tukaj: https://kabluk.me/psihologija/predat-sebya-eto-tozhe-predatelstvo.html
