Po usmrtitvi Mustafe do suverena pridejo govorice, da je Rustem paša kriv za Mustafino smrt in da je tik pred usmrtitvijo paša ukazal ubiti dva janičarja v Mustafinem taborišču.
Rustem paša je svoja dejanja pojasnil z dejstvom, da ga je skrbelo za varnost suverena in je s svojo odločitvijo zatrl vstajo.
Sulejman je po življenju lastnega sina seveda iskal nekoga, ki bi preložil breme odgovornosti, in trenutno je Rustem najprimernejši krog.
Sulejman odstrani Rustema - Pašo z mesta velikega vezirja in ga odpelje iz taborišča ter obljubi, da bo o njegovi usodi odločil po vrnitvi iz kampanje.
Dolgi dve leti je Rustem paša živel v izgnanstvu in s strahom čakal na vrnitev suverena.
In končno je napočil dan. Suveren se je vrnil v prestolnico, a niti sorodniki niti on sam niso imeli veselja.
Mihrimakh se je na Rustemovo prošnjo takoj odpravila na pogovor z očetom. Povedala je, da Hyumashah zelo pogreša očeta, saj sta morala ves ta čas živeti ločeno.
Mihrimakh se je tudi spomnil, da mu je bil Rustem vedno zvest in ni nikoli varal. In dejstvo, da je Rustem ukazal ubiti janičarje, samo da bi rešil življenje suverena.
»Resnico veš. Če ne bi ubil brata Mustafe, bi on ubil tebe.
Nadrejeni je dejal, da je bil pogovor končan, in pozneje ukazal, naj pokliče Rustema.
Rustem - Paša, ki je odhajal v komore suverena, se je tresel kot »osin list«, bil je prepričan, da ga bo suveren zdaj usmrtil.
Vendar je Sulejman rekel, da si je življenje rešil le zaradi Mihrimaha, a Rustem naj bi se odslej ukvarjal le s svojo družino in ne sme naleteti na njegove oči.
Rustem je seveda upal, da se bo vrnil na prejšnji položaj, toda trenutno je bil takšne odločitve vesel.
