Elif se je zelo bala, da bi ji Yoruk-khani odvzeli sina. In strahovi deklice niso bili zaman.
Keimet-khanim je zagrozil z veliko kazni, češ da je to Kahramanova odločitev.
Elif je razumela, da se sama ne more spoprijeti z Yoruk-khani, vendar jim svojega sina ne bo namenila. Edini, ki ji lahko pomaga v tej situaciji, je Kerim. Deklica ga ni ljubila, vendar se je zaradi svojega otroka strinjala, da bo postala njegova žena.
Kerima ni bilo nerodno, da ga deklica ni ljubila in je nosila otroka njegovega strica. Kerim je bil zaljubljen in poln moči in energije. To pomeni, da zmorejo vse.
Kljub temu, da mati, dedek in stric niso dali soglasja k poroki, se je Kerim začel pripravljati na zaroko in prihajajočo poroko. Na ta dan je čakal predolgo in zdaj ga nihče ne more ustaviti.
Kahraman se je, ko je izvedel za prihajajoče zaroke, odločil, da se bo spet pogovoril z Elif.
Ko je videl Elif, jo je Kahraman privlekel k sebi in jo poljubil. V tistem trenutku je Kahraman spoznal, da ga ima tudi Elif rada.
In tokrat mu je uspelo ugotoviti, zakaj se je Elif obrnila stran od njega.
Kahraman je dejal:
- Defne in mama nočeta, da bi bila skupaj, zato spletata umazane spletke, v katere verjamete. Če resnično ljubiš Kerima, bom odšel, zakopal svoja čustva globoko v svojo dušo. Če pa me imaš rad, te ne bom nikoli zapustil.
Elif se ni mogla več upirati svojim občutkom in ko je Kerim prišel pogledat, kako potekajo priprave na zaroko, mu je Elif vrnila prstan, češ da je vse napaka.
Kerim je goste srečal v prazni kavarni, na vprašanje, kje je nevesta, pa je Sultan-khanim odgovoril:
- Neveste ni. Za to mi boste odgovorili.
